https://religiousopinions.com
Slider Image

Zakrament svetega obhajila

Zakrament svetega obhajila je tretji od zakramentov iniciacije. Čeprav se od nas zahteva obhajilo vsaj enkrat na leto (naša velikonočna dolžnost) in Cerkev nas poziva, naj obhajimo pogosto (tudi vsak dan, če je le mogoče), se imenuje zakrament iniciacije, saj se tako kot krst in potrditev oz. vpelje nas v polnost našega življenja v Kristusu.

Kdo lahko sprejema katoliško obhajilo?

Običajno lahko samo katoličani v milostnem stanju prejmejo zakrament svetega obhajila. (Za nadaljnje podrobnosti glej naslednje poglavje o tem, kaj pomeni biti v stanju milosti.) V nekaterih okoliščinah pa so tudi drugi kristjani, katerih razumevanje evharistije (in katoliških zakramentov na splošno) je enako razumevanju Katoliška cerkev lahko sprejema obhajilo, čeprav niso v popolnem občestvu s katoliško cerkvijo.

Ameriška konferenca katoliških škofov v svojih Smernicah za sprejem obhajila ugotavlja, da:

"Za evharistično delitev drugih kristjanov v izjemnih okoliščinah je potrebno dovoljenje po direktivah škofijskega škofa in določbah kanonskega prava."

V teh okoliščinah je dr.

Pripadnike pravoslavnih cerkva, asirske cerkve na vzhodu in poljske nacionalne katoliške cerkve pozivamo, naj spoštujejo disciplino svojih cerkva. Kodeks kanonskega prava v skladu z rimskokatoliško disciplino ne nasprotuje sprejemanju obhajila kristjanov teh Cerkva.

V drugih okoliščinah nekrščanom ni dovoljeno sprejemati obhajila, kristjani, ki so zgoraj omenjeni ( npr . Protestanti) pa lahko v skladu s kanonskim pravom (kanon 844, oddelek 4) sprejemajo obhajilo v zelo redkih okoliščinah:

Če obstaja nevarnost smrti ali druga nujna nuja, lahko katoliški ministri po presoji škofijskega škofa ali konference škofov dovolijo, da te zakramente drugi kristjani, ki nimajo polnega obhajanja s Katoliško cerkvijo, ne morejo približati službo svoje skupnosti in na lastno pobudo prosite, če izrazijo katoliško vero v te zakramente in so pravilno razporejeni.

Priprava na zakrament svetega obhajila

Zaradi intimne povezave zakramenta svetega obhajila z našim življenjem v Kristusu, morajo katoličani, ki želijo prejeti obhajilo, biti v milostnem stanju, kar pomeni, brez kakršnega koli grobnega ali smrtnega greha. kot je sveti Pavel razlagal v 1. Korinčanom 11: 27–29. V nasprotnem primeru, kot opozarja, zakrament prejemamo nedostojno in sebi "jemo in pijemo prekleto".

Če se zavedamo, da smo storili smrtni greh, moramo najprej sodelovati v zakramentu spovedi. Cerkev vidi dva zakramenta kot povezana in nas poziva, da se, če lahko, pridružimo pogosti spovedi s pogostim obhajilom.

Da bi prejeli obhajilo, se moramo tudi eno uro pred tem vzdržati hrane ali pijače (razen vode in zdravil).

Duhovno obhajilo

Če fizično ne moremo prejeti svetega obhajila bodisi zato, ker ga ne moremo sprejeti k maši, bodisi zato, ker moramo najprej iti k spovedi, lahko molimo dejanje duhovnega obhajila, v katerem izražamo željo po združitvi s Kristusom in ga prosimo, naj pridejo v našo dušo. Duhovno obhajilo ni zakramentalno. Toda molilo se je pobožno, lahko je vir milosti, ki nas lahko okrepi, dokler ne bomo še enkrat prejeli zakramenta svetega obhajila.

Učinki zakramenta svetega obhajila

Vredno prejemanje svetega obhajila nam prinaša milosti, ki vplivajo na nas tako duhovno kot fizično. Duhovno se naše duše bolj združijo s Kristusom, tako s pomočjo milosti, ki jo prejmemo, kot tudi zaradi sprememb v našem delovanju, ki jih te milosti izvajajo. Pogosto obhajilo povečuje našo ljubezen do Boga in do bližnjega, kar se izraža v delovanju, zaradi česar smo bolj podobni Kristusu.

Fizično nas pogosto obhajilo razreši naših strasti. Duhovniki in drugi duhovni ravnatelji, ki svetujejo tistim, ki se spopadajo s strastmi, zlasti spolnimi grehi, pogosto pozivajo k pogostemu sprejemu ne samo zakramenta spovedi, temveč tudi zakramenta svetega obhajila. S prejemanjem Kristusovega Telesa in Krvi se posvečamo lastna telesa in rastemo v podobnosti Kristusu. John Hardon v svojem Sodobnem katoliškem slovarju poudarja, da "Končni učinek obhajila je odstranitev osebne krivde za maščevalne grehe in časovna kazen [zemeljska in čistilna služba] zaradi odpuščenih grehov, ne glede na to, ali so bili venski ali smrtni."

10 ne tako dobrih razlogov, da bi bili poganski

10 ne tako dobrih razlogov, da bi bili poganski

Norveška božanstva

Norveška božanstva

Religija v Laosu

Religija v Laosu