Splav prispodoba je ena najbolj znanih Budinih številnih prispodob in podob. Tudi ljudje, ki o budizmu vedo malo drugega, so slišali tistega o splavu (ali, v nekaterih različicah, čolnu).
Zgodba
Moški, ki je potoval po poti, je prišel do velike vodne gladine. Ko je stal na obali, je spoznal, da so vse nevarnosti in nelagodje. Toda druga obala se je zdela varna in vabljiva. Moški je iskal čoln ali most in ni našel niti enega. Toda z velikim trudom je zbral travo, vejice in veje ter jih vse skupaj povezal, da je naredil preprost splav. Moški se je zanašal na splav, da bi se držal na plaži, veslal z rokami in nogami ter dosegel varnost na drugi obali. Pot je lahko nadaljeval po suhem.
Zdaj, kaj bi naredil s svojim improviziranim splavom? Bi ga povlekel s seboj ali ga pustil za seboj? Pustil bi ga, je rekel Buda. Potem je Buda razložil, da je dharma kot splav. Je koristen za prestop čez, ne pa tudi za zadrževanje, je dejal.
Ta preprosta zgodba je navdihnila več kot eno interpretacijo. Je Buda rekel, da je dharma nekakšen začasni pripomoček, ki ga je mogoče zavreči, ko človek razsvetli? Tako se pogosto razume prispodoba.
Drugi trdijo (iz razlogov, opisanih spodaj), da gre res za to, kako pravilno držati ali razumeti budino učenje. In občasno bo kdo navajal prispodobo o splavu kot izgovor, da prezremo osmerico poti, recepte in ostale Budine nauke, saj jih boš tako ali tako izpustil.
Kontekst
Prispodoba o splavu se pojavi v Alagaddupami (vodni kačji simile) Sutta-pitaka (Majjhima Nikaya 22). V tej suti se Buda pogovarja o pomembnosti pravilnega učenja dharme in nevarnosti, da se oklepa pogledov.
Suta se začne s pripovedovanjem meniha Arittha, ki se je oprijel napačnih pogledov, ki temeljijo na nerazumevanju dharme. Ostali menihi so se prepirali z njim, a Arittha se ni umaknila s svojega položaja. Na koncu je bil Buda pozvan k arbitraži. Po popravljanju Arittinega nesporazuma je Buda sledil dvema prispodobama. Prva prispodoba govori o vodni kači, druga pa naša prispodoba o splavu.
V prvi prispodobi je moški (zaradi nepojasnjenih razlogov) šel iskat vodno kačo. In zagotovo ga je našel. Toda kače ni pravilno dojel in mu je dal strupen ugriz. Te primerjamo z nekom, čigar lahkomiselno in nepazljivo preučevanje dharme vodi v napačne poglede.
Prispodoba o vodni kači uvaja prispodobo o splavu. Ob zaključku prispodobe o splavu je Buda rekel:
"Na enak način, menihi, sem učil dhammo [dharma] v primerjavi s splavom, z namenom prestopiti čez, ne z namenom, da bi se držal. Če bi razumeli Dhammo, kot so jo učili v primerjavi s splavom, bi jo morali pustiti celo o Dhammi, da ne rečemo o nedemami. " [Prevod Thanissaro Bhikkhu]
Večina preostalega dela sute govori o anatti ali ne-sebi, kar je splošno napačno razumljeno učenje. Kako enostavno nerazumevanje lahko privede do napačno usmerjenih pogledov!
Dve razlagi
Budistični avtor in učenjak Damien Keown v naravi budistične etike (1992) trdi, da je dharma v določeni morali, samadhi in modrosti v zgodbi zastopana na drugi obali, ne po splavu. Keown pravi, da prispodoba o splavu ne govori, da bomo opuščali Budino učenje in zapovedi o razsvetljenju. Namesto tega se bomo prepustili začasnemu in nepopolnemu razumevanju naukov.
Teravadinski menih in učenjak Thanissaro Bhikkhu ima nekoliko drugačen pogled:
"... podobnost vodne kače pomeni, da je treba Dhammo dojeti; trik je v tem, da jo pravilno razumeš. Ko se ta točka uporabi za splav, je implikacija jasna: treba se je držati na splav, da bi prečkali reko. Šele ko nekdo doseže varnost nadaljnje obale, ga lahko spustimo. "
Splav in diamantna sutra
V drugih spisih se pojavljajo različice parabole splava. En pomemben primer najdemo v šestem poglavju Diamantne sutre.
Številni angleški prevodi Diamanta trpijo zaradi poskusov prevajalcev, da bi ga smiselno razumeli, različice tega poglavja so tako rekoč na zemljevidu. To je iz prevoda Red Pine:
"... neustrašni bodhisattve se ne oklepajo dharme, še manj do nobene dharme. To je pomen, ki izhaja iz izreka Tathagate:" Učenje v dharmi je kot splav. Če bi se spustili iz dharme, koliko bolj, da ne dharme. ""
Tudi ta del Diamantne sutre je bil razlagan na različne načine. Splošno razumevanje je, da modra bodhisattva prepozna koristnost naukov dharme, ne da bi se nanje navezovala, tako da se sprostijo, ko so opravili svoje delo. "Brez dharme" je včasih razloženo kot svetovne zadeve ali nauke drugih tradicij.
V okviru Diamantne sure bi bilo neumno, če bi ta odlomek obravnavali kot dovoljenje, da bi v celoti ignorirali nauke dharme. V celotni sutri nas Buda poučuje, da se ne vežemo s pojmi, celo pojmi "Buda" in "dharma". Zaradi tega bo vsaka konceptualna interpretacija Diamanta manjka.
