Engimono so tradicionalni japonski šarmi sreče, pogosto okrašeni s svetlimi barvami in dizajni, ki pomenijo različne vrste sreče (npr. Poroka in ljubezen, plodnost, uspeh). Praksa hranjenja engimono izvira iz japonske folklore, čeprav ima močne korenine tako v budistični kot šintološki kulturi kot v verski zgodovini. Engimono imajo različne zgodbe o izvoru in pogosto izhajajo iz različnih regij po Japonski.
Ključni odvzemi: Engimono
- Engimono so tradicionalni japonski čari sreče. Običajno so povezani s svetimi kraji, templji, svetišči ali pomembnimi zgodovinskimi ljudmi ali dogodki.
- Engimono naj bi podpiral prizadevanja tistih, ki imajo cilje in ambicije.
- Najpogostejši engimono so maneki-neko (privabljena mačka) in daruma lutke, vendar engimono prihajajo v najrazličnejših oblikah in barvah.
Določanje Engimono
Besedo engimono lahko razdelimo na dva dela: engi, kar pomeni srečo, in mono, kar pomeni stvar ali kos. Engimono je vse, kar ima srečo. Angimono lastnikom ne prinaša neomejene sreče; raje podpira namen in prizadevanja osebe, ki jo ima v lasti ali zadržuje, dokler ta oseba še naprej sledi svojim ciljem.
Engimono so pogosto povezane s šintoističnimi svetišči ali budističnimi templji, kjer se je zgodilo dejanje veličine ali globoke sreče. Legenda na primer pravi, da bi se velik, zlati zmaj pogosto sončil v budističnem templju Senso-ji v Tokiu (in svetišču Nakamise-dori, ki se nahaja znotraj temelja templja), zmaji pa veljajo za silne sile in zaščita v japonski folklori. Tempelj Senso-ji letno prodaja bolj engimono kot kateri koli drug tempelj.
Praksa in uporaba teh čarov za srečo na Japonskem izhaja iz presečišča budizma in šintoa. Kitajci, ki so ga na Japonsko pripeljali Kitajci, je pomagal oblikovati japonsko kulturo in vero, vključno s šinto, ki je nastala kot definirana duhovnost kot odgovor na budizem.
Amuleti in talismani imajo sveto mesto v budističnih verovanjih, saj bodo budisti pogosto imeli vsaj en amulet ali sveti predmet. Podobno je šinto zakoreninjen v starodavnem animizmu in vraževerju; Japonska literarna zgodovina pogosto vsebuje različne živali, ki lahko prinesejo dobro ali slabo srečo.
cocoip / Getty slike Pomen Engimona
Šinto je pomagal oblikovati japonsko identiteto že od prazgodovine, ko so zgodbe o božanstvu prenašale ustno izročilo. Šinto oblikoval zgodovino, kulturo in celo fizično pokrajino z okrašenimi svetišči kot kraji čaščenja. Tudi v moderni dobi ta prepričanja povezujejo skupnosti.
Šinto spoštovanje opazimo ne le v časih obupa ali žalosti, temveč tudi v časih veselja in obrednega praznovanja. Po rojstvu dojenčkov jih starši odpeljejo v šintološko svetišče, ki ga dajo pod zaščito kami, bistva ali duha, ki naseljuje sveti prostor. Študenti se med izpiti zberejo v svetišča in molijo za uspeh v svojih akademskih prizadevanjih. Šinto duhovniki med gradbenimi projekti molijo prelomne slovesnosti. Glavna vrata (torii) svetišča so ostala letališča po letališču mednarodnega letališča Narita leta po širitvi sistema vzletno-pristajalnih stez, ker domačini niso želeli motiti mesta s kami.
V japonski kulturi je vključeno spoštovanje in spoštovanje tujih svetovnih pojavov, vključno s vero v srečo, ki jo nazorno prikazuje različnost engimono.
MasterShot / Getty slike Popular Engimono
Najpogostejši engimono najdemo skoraj kjer koli na Japonskem. Lahko segajo po barvi in oblikovanju, ki pogosto pomenijo nekoliko drugačen pomen ali obliko sreče. Vsak engimono ima vsaj eno splošno sprejeto zgodbo o izvoru, čeprav jih ima večina več.
Maneki-neko (The Mackanje mačka)
Najbolj prepoznaven engimono je Maneki-neko, ki se je začel pogosto pojavljati po Japonski v obdobju Meijija (1868 1912). Z njenim nastankom je povezanih veliko mitov, ki so različica naslednje zgodbe:
Nekoč je bilo staro svetišče, kjer je duhovnik hranil mačko. Neke noči se je med nevihto utrujeni samuraj zatekel pod drevo. Ozrl se je in zagledal mačko, ki je vabil, naj se približa, tako je tudi storil. Ko je dosegel mačko, je strela udarila v drevo, zaradi česar so se na mestu, kjer so sedeli samuraji, podrle veje. Zgodba se konča z razkritjem, da je bil samuraj pravzaprav bogat človek, ki je postal zavetnik svetišča, potem ko mu je mačka zvabila rešila življenje.
Barvne razlike v Maneki-neko kažejo na različne oblike sreče: zlato prinaša bogastvo, belo prinaša srečo, črno pa dobro zdravje.
Lutke Daruma
Te okrogle, rdeče glave so simboli vzdržljivosti in trdega dela. Narejene iz posebnega japonskega papirja so oči Daruma namenoma prazne. Lastnik ali imetnik Darume bo obarval eno oko, ko ima cilj doseči, in drugo oko, ko je ta cilj dosežen.
Polni kader rdečih lutk Daruma za prodajo na trgu. Pu Ying Zhi / EyeEm / Getty slike Poosebitev temelji na menihu modreca Bodhidharme, ki naj bi prinesel zen-budizem na Japonsko. Legenda pravi, da je devet let meditiral s široko odprtimi očmi v prizadevanju za razsvetljenje. Njegova vztrajnost je bila tako močna, da je njegovo telo odplavalo, duh pa je ostal na svojem mestu, neomajen.
Tako kot Maneki-neko so različne barve nakazovale različne pomene: rdeča za srečo, zlata za bogastvo, oranžna za akademski uspeh, roza za ljubezen, vijolična za samo izboljšavo in zelena za zdravje.
Tsuru (Žerjavi)
Tipična origami japonska kultura, Tsuru zložljiv papir v cvetlični obliki. Luciano_Marques / Getty Images Žerjavi, zlasti žerjavi, izdelani iz papirja z japonskim origamijem, naj bi prinašali blaginjo. Izdelava tisoč žerjavov iz papirja naj bi uresničila sanje. Zgodba Sadako in tisoči papirnatih žerjavov ponazarja to prepričanje, saj je mlado dekle z diagnozo levkemije zaradi bombardiranja Hiroshime zložilo papirni žerjav po žerjav papirja, da bi uresničilo željo po življenju. Čeprav ne premaga raka, njena zgodba in njen duh živita večno.
Omamori
Amuletna prevleka je narejena iz brokade svile in vključuje papirje ali koščke lesa z molitvami, ki naj bi bile na njih prinesene srečo nosilcu ob posebnih priložnostih, nalogah ali opravkih. Nara, Japonska. Sunphol Sorakul / Getty Images Omamori so kosi lesa z molitvami, ki so na njih napisani in so nato zapečateni v svileno tkanino. Tkanina ima obliko, povezano s svetiščem ali templjem, kjer se omamori kupujejo ali prejemajo. Glede na omamori lahko engimono prinese srečo, bogastvo, nosečnost in celo varnost v prometu za voznike in motoriste. Odpiranje torbice, v kateri se hrani omamori, naj bi odpravilo namen omamori.
Koi ribe
Japonski vrt z koi ribami. BasieB / Getty slike Kot engimono, koi ribe predstavljajo srečo, obilje in vzdržljivost. Znane kot bojevite ribe, koi uporabljajo v ceremonijah, da predstavljajo moč zaradi svoje sposobnosti plavanja proti toku. Po legendi, če koi ribi uspe preplezati sveti slap, se spremeni v zmaja.
Viri
- "Lutka Daruma: Zgodovina japonskih lutk." Domo Daruma, 20. februarja 2016.
- Lane, Verity. "Omamori: Zaščita sebe na malo načinov." Tofugu, 25. junija 2014 .
- Pho, Belinda, Derick Dang, Eric Pan, Sandra Youn, Robert Chirk in Theresa Condon. "Maneki Neko." Antropologija, kalifornijska univerza Irvine, 2006.
- Yukair, Maggie, „ (= meishin) + (= engi) japonske vraževernosti." Maggie Sensei, 3. marca 2010.
