Ti svetopisemski verzi na odpuščanje so opomin, da je Bog milostiv in usmiljen. Oprosti grehe tistih, ki se pokesajo, in pridejo k njemu iskati čisto srce. Z Jezusom Kristusom je vedno priložnost za nov začetek. Razmislite o Gospodovi prijaznosti s temi biblijskimi verzi o odpuščanju.
18 Biblijskih verzov o odpuščanju
Psalm 19:12
Toda kdo lahko ugotovi lastne napake? Oprosti mojih skritih napak.
Psalm 32: 5
Potem sem vam priznal svoj greh in nisem prikril svojega krivice. Rekel sem: "GOSPODU bom priznal svoje prestopke." In oprostila si krivdo mojega greha.
Psalm 79: 9
Pomagaj nam, Bog naš rešitelj, za slavo tvojega imena; nas izročite in odpustite naše grehe za vaše ime.
Psalm 130: 4
Toda pri vas je odpuščanje, da vam lahko s spoštovanjem služimo.
Izaija 55: 7
Naj zlobni zapustijo svoje poti in nepravični misli. Naj se obrnejo k GOSPODU, in usmilil se jih bo in našega Boga, ker bo prosto oprostil.
Matej 6: 12–15
In oprosti nam svoje dolgove, kot smo odpuščali tudi naše dolžnike. In ne vodite nas v skušnjavo, temveč nas rešite od hudobnega. Kajti če odpustite drugim ljudem, ko grešijo zoper vas, vam bo odpustil tudi vaš nebeški Oče. Če pa ne odpustite drugim njihovih grehov, vaš oče ne bo odpustil vaših grehov.
Matej 26:28
To je moja kri zaveze, ki se mnogim izliva za odpuščanje grehov.
Luka 6:37
Ne sodite in ne boste sodili. Ne obsojajte in tudi ne boste obsojeni. Oprostite in odpuščeni vam bodo.
Luka 17: 3
Pazite se. "Če vaš brat ali sestra greši zoper vas, jim zamerite; in če se spokorita, jim odpustite."
Luka 23:34
Jezus je rekel: "Oče, oprosti jim, ker ne vedo, kaj delajo." In razdelili so mu oblačila z oddajanjem žrebov.
1. Janez 2:12
Pišem vam, dragi otroci, ker so vam bili odpuščeni grehi zaradi njegovega imena.
Dela 2:38
Peter je odgovoril: "Pokažite se in se krstite vsi v imenu Jezusa Kristusa za odpuščanje svojih grehov. In dobili boste dar Svetega Duha."
Dela 10:43
Vsi preroki pričajo o njem, da vsak, ki verjame vanj, prek svojega imena dobi odpuščanje grehov.
Efežanom 1: 7
V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščanje grehov, v skladu z bogastvom božje milosti.
Kološanom 2:13
Ko ste bili mrtvi v svojih grehih in v neobrezu svojega telesa, vas je Bog oživil s Kristusom. Odpustil nam je vse naše grehe. ...
Kološanom 3:13
Med seboj se oprostite in si oprostite, če se kdo od vas pritoži. Odpuščajte, kot vam je Gospod odpustil.
Hebrejcem 8:12
Odpustil bom njihovo hudobnost in ne bom se več spomnil njihovih grehov.
1. Janez 1: 9
Če bomo priznali svoje grehe, je on zvest in pravičen in nam bo odpustil svoje grehe in nas očistil vse nepravičnosti.
Kako odpustiti: Razumevanje naše vrednote
Učenje tega, da se oprostimo drugim, je ena najbolj nenaravnih dolžnosti v krščanskem življenju.
To nasprotuje naši človeški naravi. Odpuščanje je nadnaravno dejanje, ki ga je zmogel Jezus Kristus, toda ko nas kdo prizadene, se mu želimo zameriti. Želimo pravičnost. Na žalost ne bomo zaupali Bogu.
Vendar pa obstaja skrivnost, kako uspešno živeti krščansko življenje, in ta ista skrivnost velja, ko se borimo s tem, kako odpustiti.
Vsi smo ranjeni. Vsi smo neprimerni. V naših najboljših dneh naša samopodoba lebdi nekje med oslabelim in krhkim. Potrebno je le neodobravanje ali zaznano neodobravanje da nas pošlje osupljivo. Ti napadi nas motijo, ker pozabljamo, kdo v resnici smo.
Kot verniki smo ti in jaz odpuščeni otrokom božjim. V njegovo kraljevo družino smo ga ljubeče posvojili kot sinove in hčere. Naša resnična vrednost izvira iz našega odnosa do njega, ne iz našega videza, naše predstave ali naše neto vrednosti. Ko se spomnimo te resnice, nas kritika odbija kot BBji, ki se lotijo nosoroga. Težava je v tem, da pozabimo.
Iščemo odobritev drugih. Ko nas namesto tega zavrnejo, boli. Z odvzemom oči Bogu in njegovim sprejetjem ter s pogojno sprejetje svojega šefa, zakonca ali prijatelja smo se postavili, da bi bili prizadeti. Pozabljamo, da drugi ljudje niso sposobni pogojne ljubezni.
Kako odpustiti: razumevanje drugih
Tudi ko kritika drugih velja, je to še vedno težko sprejeti. Spominja nas, da nam nekako ni uspelo. Nismo merili v skladu s njihovimi pričakovanji in pogosto, ko nas na to opomnijo, je taktičnost na seznamu njihovih prioritet nizka.
Včasih imajo naši kritiki zadnji motivi.
Stari pregovor iz Indije pravi: "Nekateri moški poskušajo biti visoki tako, da drugim odsekajo glave." Poskušajo se počutiti bolje, tako da se drugi počutijo slabo. Verjetno ste imeli izkušnjo, da vas je spodletela grda pripomba. Ko se to zgodi, je enostavno pozabiti, da so drugi zlomljeni tako kot mi.
Jezus je razumel brojnost človekovega stanja. Nihče ne pozna človeškega srca kot on. Odpustil je zbiralce davkov in prostitutke, svojemu najboljšemu prijatelju Petru pa odpustil, ker ga je izdal. Na krosu je celo odpustil ljudem, ki so ga ubili. Ve, da so ljudje .
Za nas običajno ne pomaga vedeti, da so tisti, ki so nas prizadeli, šibki. Vemo le, da smo bili poškodovani in se zdi, da ga ne moremo preboleti. Jezusov ukaz v Lordijski molitvi se zdi preveč težko ubogati: „In oprosti nam svoje dolgove, kakor smo tudi mi odpuščali svojim dolžnikom.“ (Matej 6: 12, NIV)
Kako odpustiti: Razumevanje vloge Trojice
Ko nas je poškodoval, je naš nagon boleti hrbet. Želimo si, da bi druga oseba plačala za to, kar je storila. Toda vztrajal je maščevalni korak čez črto na božje ozemlje, kot je opozoril Pavel,
Ne maščevajte se, dragi moji prijatelji, ampak pustite prostor za božjo jezo, saj je zapisano: "Jaz se bom maščevati; poplačal se bom, " pravi Gospod.
(Rimljani 12: 19, NIV)
Če se ne moremo maščevati, moramo odpustiti. Bog zapoveduje. Ampak kako? Kako naj to izpustimo, ko smo bili neupravičeno prizadeti?
Odgovor se skriva v razumevanju stopnje trojstva v odpuščanju. Kristusova vloga je bila umreti za naše grehe. God očetove role je bilo sprejeti Jezusovo žrtvovanje v našem imenu in nam odpustiti. Danes je ` orolejski duh` role, ki nam omogoča, da počnemo tiste stvari v krščanskem življenju, ki jih ne moremo storiti sami, namreč odpustiti drugim, ker nam je Bog odpustil.
Zavračanje odpuščanja pušča v naši duši odprto rano, ki gnezdi v drhtosti, zamere in depresiji. Za svoje dobro in dobro tistega, ki nas je poškodoval, moramo preprosto odpustiti. Tako kot zaupajmo Bogu za našo asvalnost, mu moramo zaupati, da bo vse popravil, ko bomo odpuščali. Zacelil nam bo rano, da bomo lahko nadaljevali.
Mene mine v poti vernika Charles Stanley govori:
Odpustiti moramo, da bomo uživali v Božji dobroti, ne da bi čutili težo jeze, ki gori globoko v naših srcih. Odpuščanje ne pomeni, da smo se odpovedali dejstvu, da je bilo to, kar se nam je zgodilo, narobe. Namesto tega svoje breme preusmerimo na Gospoda in mu dovolimo, da jih nosi za nas.
Prevračamo svoje breme na Gospoda, to je skrivnost življenja Kristusa in skrivnost odpuščanja. Odvisno od njega namesto nas samih. Težka stvar, vendar ne zapletena stvar. Edino tako lahko resnično odpustimo.
